
Vdih, izdih, vdih, izdih,….. S tem se začne potovanje…..
Občutim poznan nemir. Praznina odjenja. Udarjajo misli.
Stojim pred Teboj, odprtih dlani pred celotnim vesoljem.
Hvala, ljubim te, hvala, ljubim te, hvala, ljubim te,…
Naenkrat se iz plave meglice prične nakazovat prekrasna široka cesta, ki veliko obljublja. In Mir. Skozi mene se pretaka skrivnostna toplina.
Mogoče ne veš, kako sanjam, da hodim bosa na tej poti do Srca.
Gordana Balić